﻿1
00:00:04,000 --> 00:00:09,000
Puščava Atacama na severu Čila je znana po temnem nočnem nebu,

2
00:00:09,300 --> 00:00:15,000
ki ga lahko uživamo v njegovi veličini zahvaljujoč se temu, da ni svetlobno onesnaženo.

3
00:00:15,250 --> 00:00:19,619
Vendar celo najtemnejše nebo ni popolnoma temno.

4
00:00:20,316 --> 00:00:27,000
Astronomi na observatorijih ESO večkrat srečajo naraven svetlobni pojav nad Esojevimi teleskopi,

5
00:00:27,382 --> 00:00:30,470
ki ga poznamo pod imenom zodiakalna svetloba.

6
00:00:35,190 --> 00:00:37,651
To je ESOcast!

7
00:00:37,800 --> 00:00:43,781
Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO, Evropskega južnega observatorija.

8
00:00:44,000 --> 00:00:51,188
V raziskovanju skrajnih meja z našim gostiteljem Dr J-em, znanim tudi kot Dr Joe Liske.

9
00:00:52,116 --> 00:00:55,135
Pozdravljeni in dobrodošli v novi epizodi ESOcasta!

10
00:00:55,400 --> 00:00:58,825
Esojevi observatoriji so tako neverjetno temna opazovališča,

11
00:00:59,000 --> 00:01:02,680
da je ponavadi edino kar jih osvetljuje v noči brez Lune

12
00:01:03,000 --> 00:01:06,534
šibka svetloba milijard zvezd v Rimski cesti.

13
00:01:06,600 --> 00:01:09,726
Vendar je prisotnih še veliko drugih zanimivih pojavov,

14
00:01:09,800 --> 00:01:12,095
ki jih lahko opazujemo na nebu nad teleskopi.

15
00:01:12,300 --> 00:01:14,905
Med temi so na primer šibka tančica svetlikanja neba

16
00:01:15,100 --> 00:01:20,664
in občasni pojav "rdečih prikazni" nad nenavadno oddaljenimi nevihtami.

17
00:01:20,800 --> 00:01:25,883
In še, vsako noč, posebno v urah takoj po mraku ali tik pred zoro,

18
00:01:25,885 --> 00:01:29,667
se na nebu pojavi ta šibek, megleni stolp svetlobe

19
00:01:29,700 --> 00:01:32,686
tik nad horizontom, in se širi navzgor.

20
00:01:32,750 --> 00:01:36,622
Ta pošasten sij je znan pod imenom zodiakalna svetloba.

21
00:01:40,200 --> 00:01:45,297
Kmalu po zahodu, takoj ko se zvezde začenjajo pojavljati na nebu,

22
00:01:45,400 --> 00:01:50,196
postanejo vidni prvi obrisi zodiakalne svetlobe.

23
00:01:52,000 --> 00:01:56,810
Ko se tema pomika nad puščavo postane ta svetloba vedno bolj vidljiva,

24
00:01:57,000 --> 00:02:01,836
in jo lahko opazimo kot svetel stolp svetlobe, ki se dviga od horizonta.

25
00:02:02,302 --> 00:02:06,551
Ta svetla kolona sledi zvezdnemu ozadju na poti po nebu,

26
00:02:06,555 --> 00:02:13,052
in sčasoma izgine pod obzorje ko se Zemlja zavrti okrog svoje osi.

27
00:02:13,150 --> 00:02:18,160
Celo ko najsvetlejši del zodiakalne svetlobe izgine pod horizontom,

28
00:02:18,160 --> 00:02:21,150
je njena sled še vedno prisotna.

29
00:02:21,185 --> 00:02:27,570
Čeprav sedaj spominja na izredno šibek pramenast most, ki se znova osvetli zgodaj zjutraj,

30
00:02:27,570 --> 00:02:30,356
tik pred svitom.

31
00:02:32,750 --> 00:02:37,900
Izvor zodiakalne svetlobe moramo iskati v osrednjem delu Osončja.

32
00:02:38,000 --> 00:02:41,570
Sonce je obdano z drobnimi zrni ledu in prahu,

33
00:02:41,570 --> 00:02:48,512
ki jih stalno dodajajo razpadanja ledenih kometov in trčenja asteroidov.

34
00:02:49,300 --> 00:02:56,479
Ta zrna so porazdeljena znotraj istega ravnega diska, ki ga naseljujejo planeti.

35
00:02:59,350 --> 00:03:04,209
Ko ga vidimo z Zemlje se ta disk pojavi kot ozka sled na nebu,

36
00:03:04,209 --> 00:03:14,216
ki ji pravimo ekliptika, po kateri se navidezno gibljejo Sonce, Luna in planeti, ko jih vidimo na nebu.

37
00:03:15,392 --> 00:03:22,125
Zodiakalna svetloba je ustvarjena takrat, ko se Sončeva svetloba siplje naprej na delcih v tem disku

38
00:03:22,125 --> 00:03:23,565
v smeri Zemlje.

39
00:03:24,401 --> 00:03:29,997
Ko gledamo z Zemlje to ustvari videz neprekinjenega svetlobnega traku vzdolž ekliptike,

40
00:03:30,000 --> 00:03:33,740
ki postaja šibkejši bolj stran kot gledamo od Sonca.

41
00:03:35,500 --> 00:03:39,522
Zodiakalna ozvezdja se seveda nahajajo ravno tako na ekliptiki,

42
00:03:39,525 --> 00:03:43,028
in zato imenujemo ta sij zodiakalna svetloba.

43
00:03:49,800 --> 00:03:55,891
Vzdolž ekliptike, visoko na nebu, se lahko pojavi ovalen svetel madež

44
00:03:55,900 --> 00:03:59,211
ki ga imenujemo Gegenschein ali protisij.

45
00:04:00,240 --> 00:04:03,600
Pojav, ki dobi ime po nemškem raziskovalcu Alexandru von Humboldtu,

46
00:04:03,630 --> 00:04:11,099
ustvari Sončeva svetloba, ki se siplje nazaj na medplanetarnih delcih prahu.

47
00:04:11,120 --> 00:04:15,883
Vidimo ga lahko na delu neba nasprotno od Sonca.

48
00:04:17,300 --> 00:04:21,084
Podoben pojav lahko doživimo tu na Zemlji.

49
00:04:21,100 --> 00:04:24,148
Ko se obrnemo proti Soncu v meglenem vremenu,

50
00:04:24,150 --> 00:04:31,184
se halo svetlobe, ki ga imenujemo glorija, včasih pojavi okrog vaše sence na tleh.

51
00:04:32,361 --> 00:04:37,771
Pojav zodiakalne svetlobe sta zgleda prvič raziskovala konec 17. stoletja

52
00:04:37,780 --> 00:04:44,388
italijanski astronom Giovanni Cassini in švicarski matematik Nicolas Fatio de Duillier.

53
00:04:44,783 --> 00:04:49,500
Oba je ta svetloba na nebu popolnoma očarala in, ker je bilo seveda v 17. stoletju

54
00:04:50,000 --> 00:04:54,000
zelo malo svetlobnega onesnaženja, je bilo zanju relativno enostavno

55
00:04:54,005 --> 00:04:57,028
opazovati ta pojav celo iz mest.

56
00:05:01,100 --> 00:05:03,400
Novejša opazovanja so pokazala,

57
00:05:03,410 --> 00:05:08,726
da Osončje verjetno ni edino, v katerem pride do pojava zodiakalne svetlobe.

58
00:05:09,300 --> 00:05:14,740
Podatki Esojevega Zelo velikega optičnega interferometra na observatoriju Paranal

59
00:05:14,740 --> 00:05:22,472
so razkrili, da je veliko ostalih planetarnih sistemov obdanih z medplanetarnim prahom.

60
00:05:27,800 --> 00:05:30,483
Zodiakalna svetloba je res fotogenična značilnost

61
00:05:30,500 --> 00:05:36,287
in zato ni presenetljivo, da je postala popularna tarča nočnih fotografov v puščavi Atacama.

62
00:05:36,800 --> 00:05:39,685
Dejstvo, da je tako izrazita na Esojevih observatorijih,

63
00:05:39,690 --> 00:05:46,093
je lep dokaz, kako neverjetno dobri so opazovalni pogoji na teh opazovališčih.

64
00:05:46,850 --> 00:05:52,664
To je bil Dr J za ESOcast. Pridružite se mi znova naslednjič v drugi kozmični pustolovščini.

65
00:06:09,275 --> 00:06:12,804
Izpis v angleščini ESO; prevod Dunja Fabjan (za Portal v vesolje)

