﻿1
00:00:02,000 --> 00:00:04,000
To je ESOcast!

2
00:00:04,000 --> 00:00:08,000
Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO

3
00:00:08,000 --> 00:00:10,000
Evropskega južnega observatorija.

4
00:00:11,000 --> 00:00:17,000
V raziskovanju skrajnih meja je naš gostitelj dr. J., znan tudi kot dr. Joe Liske.

5
00:00:20,000 --> 00:00:23,000
Pozdravljeni in dobrodošli v tej posebni epizodi ESOcasta.

6
00:00:24,000 --> 00:00:27,500
Na poti k ESO-vi 50-letnici oktobra 2012

7
00:00:27,500 --> 00:00:30,000
vam bomo predstavili osem posebnih epizod

8
00:00:30,000 --> 00:00:35,000
o ESO-vih prvih 50-ih letih raziskovanja južnega neba.

9
00:00:39,000 --> 00:00:44,000
Pogled v nebo

10
00:00:46,000 --> 00:00:53,000
Pred 167.000 leti je v majhni galaksiji, ki se giblje okrog naše Galaksije, eksplodirala zvezda.

11
00:00:56,000 --> 00:00:58,500
V času te oddaljene eksplozije

12
00:00:58,500 --> 00:01:02,000
je Homo sapiens šele začel naseljevati afriško savano.

13
00:01:05,000 --> 00:01:08,000
A nebesnega ognjemeta ni mogel opaziti nihče,

14
00:01:08,000 --> 00:01:13,000
saj je blisk svetlobe šele začel svojo dolgo pot proti Zemlji.

15
00:01:15,000 --> 00:01:19,500
V času, ko je svetloba supernove prepotovala že 98% svoje poti,

16
00:01:19,500 --> 00:01:24,500
so Grški filozofi ravno začeli razmišljati o naravi vesolja.

17
00:01:27,000 --> 00:01:29,000
Tik preden je svetloba dosegla Zemljo,

18
00:01:29,000 --> 00:01:34,000
je Galileo Galilej obrnil svoj prvi preprosti teleskop v nebo.

19
00:01:38,000 --> 00:01:41,000
In 24. februarja 1987,

20
00:01:41,000 --> 00:01:45,500
ko so fotoni iz eksplozije končno le dosegli naš planet,

21
00:01:45,500 --> 00:01:50,000
so lahko astronomi supernovo opazovali že zelo podrobno.

22
00:01:52,000 --> 00:01:54,000
Supernova 1987A,

23
00:01:54,770 --> 00:01:56,460
ki je zažarela na južnem nebu,

24
00:01:56,460 --> 00:01:59,440
ni bila vidna iz Evrope ali Združenih držav Amerike.

25
00:02:00,000 --> 00:02:04,000
A v tem času je ESO že zgradil svoj prvi veliki teleskop v Čilu,

26
00:02:04,000 --> 00:02:08,000
s katerim je astronomom ponudil sedež v prvi vrsti za ta kozmični spektakel.

27
00:02:11,000 --> 00:02:13,500
Teleskop je seveda osrednje orodje,

28
00:02:13,500 --> 00:02:18,000
ki nam omogoča razkriti skrivnosti vesolja.

29
00:02:19,000 --> 00:02:23,000
Teleskopi zberejo veliko več svetlobe kot človeško oko,

30
00:02:23,000 --> 00:02:28,000
zato lahko z njihovo pomočjo odkrivamo šibkejše zvezde in gledamo globlje v vesolje.

31
00:02:30,000 --> 00:02:34,000
Podobno kot povečevalna stekla nam pokažejo podrobnosti.

32
00:02:36,000 --> 00:02:40,000
Kadar so opremljeni še z občutljivimi kamerami in spektrografi,

33
00:02:40,000 --> 00:02:45,000
pa nam priskrbijo še obilico podatkov o planetih, zvezdah in galaksijah.

34
00:02:52,000 --> 00:02:56,000
ESO-vi prvi teleskopi na La Silli so bili pisana druščina.

35
00:02:56,000 --> 00:02:59,000
Od majhnih nacionalnih instrumentov

36
00:02:59,000 --> 00:03:02,000
do velikih astrografov in širokokotnih kamer.

37
00:03:12,000 --> 00:03:16,000
2,2-metrski teleskop - zdaj star skoraj že 30 let -

38
00:03:17,000 --> 00:03:20,000
še vedno poskrbi za nekatere najbolj dramatične poglede na kozmos.

39
00:04:01,000 --> 00:04:03,000
Na najvišji točki na Cerro La Silla

40
00:04:03,000 --> 00:04:09,000
leži ESO-va največja pridobitev iz zgodnjih let - 3,6-metrski teleskop.

41
00:04:09,000 --> 00:04:14,000
Pri starosti 35 let trenutno živi svoje drugo življenje kot lovec na planete.

42
00:04:16,000 --> 00:04:20,500
Zraven tega so švedski astronomi zgradili svetlečo posodo s premerom 15 metrov,

43
00:04:20,500 --> 00:04:25,000
ki služi raziskovanju mikrovalov iz hladnih vesoljskih oblakov.

44
00:04:26,000 --> 00:04:31,000
Skupaj so ti teleskopi pomagali odkrivati vesolje, v katerem živimo.

45
00:04:45,000 --> 00:04:49,000
Zemlja je le eden od osmih planetov v Sončevem sistemu.

46
00:04:55,000 --> 00:04:57,000
Vse od majcenega Merkurja pa do velikanskega Jupitra

47
00:04:57,000 --> 00:05:03,500
so te kamnite krogle in plinaste žoge ostanki procesa, v katerem je nastalo Sonce.

48
00:05:09,000 --> 00:05:14,000
Sonce samo leži nekje na polovici poti skozi našo galaksijo.

49
00:05:15,000 --> 00:05:20,000
En drobcen vir svetlobe med stotinami milijardami podobnih zvezd —

50
00:05:20,000 --> 00:05:25,000
med njimi so tudi napihnjene rdeče orjakinje, implodirane bele pritlikavke

51
00:05:25,000 --> 00:05:28,000
in hitro vrteče nevtronske zvezde.

52
00:05:29,000 --> 00:05:34,000
Spiralni rokavi Galaksije so posuti s svetlečimi meglicami,

53
00:05:34,000 --> 00:05:37,000
svetlimi oblaki novorojenih zvezd,

54
00:05:37,000 --> 00:05:42,000
medtem ko stare kroglaste kopice počasi rojijo po Galaksiji.

55
00:05:47,000 --> 00:05:51,500
Naša galaksija je le ena od neštetih galaksij v prostranem vesolju,

56
00:05:51,500 --> 00:05:57,000
ki se širi vse od prapoka pred skoraj 14 milijardami let.

57
00:06:05,000 --> 00:06:10,000
Zadnjih 50 let je ESO pomagal odkrivati naše mesto v vesolju.

58
00:06:10,000 --> 00:06:14,000
In z gledanjem v nebo smo odkrivali tudi svoj izvor.

59
00:06:14,500 --> 00:06:20,500
Smo del velike kozmične zgodbe. Brez zvezd nas ne bi bilo tukaj.

60
00:06:24,000 --> 00:06:28,000
Vesolje je bilo v začetku sestavljeno iz vodika in helija, dveh najlažjih elementov.

61
00:06:29,000 --> 00:06:34,000
A zvezde so jedrske peči, ki spreminjajo lažje elemente v težje.

62
00:06:36,000 --> 00:06:40,000
Supernove, kot je 1987A,

63
00:06:40,000 --> 00:06:44,000
posejejo vesolje s produkti te zvezdne alkemije.

64
00:06:47,000 --> 00:06:51,000
Ko se je izoblikoval Sončev sistem, pred približno 4,6 milijardami let,

65
00:06:51,000 --> 00:06:55,000
je vseboval nekaj teh težjih elementov.

66
00:06:55,000 --> 00:07:00,000
Kovine in silikate, pa tudi ogljik in kisik.

67
00:07:01,000 --> 00:07:06,000
Ogljik v naših mišicah, železo v naši krvi in kalcij v naših kosteh

68
00:07:06,000 --> 00:07:09,000
so bili skovani v prejšnjih generacijah zvezd.

69
00:07:09,000 --> 00:07:13,000
Vi in jaz smo bili dobesedno narejeni v nebesih.

70
00:07:14,000 --> 00:07:17,000
Toda odgovori vedno porodijo nova vprašanja.

71
00:07:17,000 --> 00:07:21,000
Več kot se naučimo, globlje postajajo skrivnosti.

72
00:07:23,000 --> 00:07:27,000
Kakšen je izvor in končna usoda galaksij?

73
00:07:31,000 --> 00:07:36,000
So tam zunaj druga osončja in ali obstaja nezemeljsko življenje?

74
00:07:43,000 --> 00:07:49,000
In kaj preži v temnem središču naše galaksije?

75
00:08:00,000 --> 00:08:04,000
Astronomi so očitno potrebovali močnejše teleskope.

76
00:08:04,000 --> 00:08:07,000
In ESO jih je oskrbel z revolucionarnimi novimi orodji.

77
00:08:16,000 --> 00:08:20,000
Z vami sem bil dr. J., v tej posebni epizodi ESOcasta.

78
00:08:20,000 --> 00:08:23,000
Pridružite se mi spet naslednjič na novi vesoljski dogodivščini.

79
00:08:26,000 --> 00:08:28,000
Producent ESOcasta je ESO,

80
00:08:28,000 --> 00:08:30,000
Evropski južni observatorij.

81
00:08:30,000 --> 00:08:31,000
ESO, Evropski južni observatorij,

82
00:08:31,000 --> 00:08:33,000
je pomembna medvladna znanstvena in tehnološka organizacija za astronomijo,

83
00:08:33,000 --> 00:08:35,000
ki projektira, gradi in upravlja najbolj napredne teleskope na Zemlji.

84
00:08:39,000 --> 00:08:45,000
Zapis v angleščini: ESO; prevod: Mihael Gojkošek, www.portalvvesolje.si.

85
00:08:57,000 --> 00:09:00,000
Zdaj, ko vas je ESO ujel na Zemlji,

86
00:09:02,000 --> 00:09:06,000
"odletite s tega sveta" s Hubblom.

87
00:09:08,000 --> 00:09:10,000
Hubblecast razkriva najnovejša odkritja

88
00:09:10,000 --> 00:09:14,000
najbolj znanega in nagrajenega vesoljskega observatorija,

89
00:09:17,000 --> 00:09:20,000
Nasinega in Esinega Vesoljskega teleskopa Hubble.

