﻿1
00:00:02,000 --> 00:00:04,000
To je ESOcast!

2
00:00:04,000 --> 00:00:07,500
Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO,

3
00:00:07,500 --> 00:00:10,000
Evropskega južnega observatorija,

4
00:00:10,000 --> 00:00:17,000
v raziskovanju skrajnih meja z našim gostiteljem Dr J ali Dr Joe Liske.

5
00:00:21,000 --> 00:00:23,000
Pozdravljeni in dobrodošli v tej posebni epizodi ESOcasta.

6
00:00:23,000 --> 00:00:27,000
V pričakovanju 50. obletnice ESO v oktobru 2012

7
00:00:27,000 --> 00:00:31,000
bomo predstavili osem posebnih epizod

8
00:00:31,000 --> 00:00:35,000
posvečenih ESOvim prvim 50. letom raziskovanja južnega neba.

9
00:00:40,000 --> 00:00:43,000
To je zgodba o epski pustolovščini...

10
00:00:48,000 --> 00:00:53,000
Zgodba o kozmični radovednosti, pogumu in vztrajnosti...

11
00:00:56,000 --> 00:01:01,000
Zgodba o tem, kako je Evropa šla na jug, da bi raziskovala zvezde.

12
00:01:50,000 --> 00:01:54,000
Gremo na jug.

13
00:01:55,000 --> 00:02:00,000
Dobrodošli na ESO, Evropskem južnem observatoriju.

14
00:02:03,000 --> 00:02:06,000
Star je že 50 let, vendar bolj aktiven kot kadarkoli.

15
00:02:12,000 --> 00:02:15,000
ESO je portal Evrope do zvezd.

16
00:02:16,000 --> 00:02:19,000
Tukaj astronomi iz petnajstih držav

17
00:02:19,000 --> 00:02:21,000
z združenimi močmi rešujejo skrivnosti vesolja.

18
00:02:22,500 --> 00:02:23,500
Kako?

19
00:02:23,500 --> 00:02:27,000
Z gradnjo največjih teleskopov na Zemlji.

20
00:02:27,000 --> 00:02:29,000
Z izdelavo občutljivih kamer in inštrumentov.

21
00:02:30,000 --> 00:02:32,000
S pregledovanjem neba.

22
00:02:34,000 --> 00:02:37,000
Pri svojem delu so opazovali bližnje in oddaljene objekte,

23
00:02:37,000 --> 00:02:40,000
od kometov, ki potujejo preko Sončevega sistema,

24
00:02:40,000 --> 00:02:44,000
do oddaljenih galaksij na robu prostora in časa,

25
00:02:44,000 --> 00:02:49,000
in nam tako posredovali svež in nov vpogled na vesolje.

26
00:03:20,500 --> 00:03:23,000
Vesolje polno globokih nedoumljivosti in nevidnih skrivnosti.

27
00:03:24,000 --> 00:03:26,000
In osupljivih lepot.

28
00:03:27,500 --> 00:03:29,500
Iz oddaljenih vrhov v Čilu

29
00:03:29,500 --> 00:03:32,000
evropski astronomi dosegajo zvezde.

30
00:03:32,500 --> 00:03:33,500
Vendar zakaj Čile?

31
00:03:34,000 --> 00:03:37,000
Zakaj so se astronomi odločili, da gredo na jug?

32
00:03:41,000 --> 00:03:45,000
Evropski južni observatorij ima svoj glavni center v Garchingu, v Nemčiji.

33
00:03:49,000 --> 00:03:53,000
Vendar lahko iz Evrope opazujemo le del neba.

34
00:03:53,000 --> 00:03:57,000
Za dopolnitev moramo potovati na jug.

35
00:04:06,000 --> 00:04:10,000
Zemljevidi južnega neba so več stoletij prikazovali velike praznine - 

36
00:04:10,000 --> 00:04:13,000
nebesno Neznano Zemljo (Terra Incognita).

37
00:04:15,000 --> 00:04:16,500
1595.

38
00:04:17,000 --> 00:04:21,000
Nizozemski trgovci so prvič pluli proti vzhodnim Indijam.

39
00:04:27,000 --> 00:04:31,000
Ponoči sta pomorščaka Pieter Keyser in Frederik de Houtman

40
00:04:31,330 --> 00:04:36,390
izmerila pozicijo več kot 130 zvezd na južnem nebu.

41
00:04:43,000 --> 00:04:48,000
Kmalu so nebesne krogle in zemljevidi prikazovali dvanajst novih ozvezdij,

42
00:04:48,000 --> 00:04:52,000
ki jih ni pred tem videl nihče v Evropi.

43
00:04:54,000 --> 00:04:58,000
Angleži so bili prvi, ki so zgradili stalno astronomsko oporišče

44
00:04:58,000 --> 00:04:59,000
na južni polobli.

45
00:05:00,000 --> 00:05:05,000
Kraljevi observatorij na Rtu dobre nade so ustanovili leta 1820.

46
00:05:06,000 --> 00:05:10,500
Malo kasneje je John Herschel zgradil svoj osebni privatni observatorij

47
00:05:10,500 --> 00:05:13,000
v bližini znane južnoafriške Mizaste gore.

48
00:05:16,000 --> 00:05:17,000
Kakšen pogled!

49
00:05:17,000 --> 00:05:22,000
Temno nebo. Svetle kopice in zvezdni plini visoko nad glavo.

50
00:05:24,000 --> 00:05:27,000
Ni čudno, da so observatoriji Harvard, Yale in Leiden

51
00:05:27,000 --> 00:05:31,000
sledili s svojimi južnimi postojankami.

52
00:05:31,000 --> 00:05:34,000
Vendar je raziskovanje južnega neba

53
00:05:34,000 --> 00:05:38,000
še vedno potrebovalo veliko poguma, strasti in vztrajnosti.

54
00:05:43,000 --> 00:05:45,500
Pred petdesetimi leti

55
00:05:45,500 --> 00:05:50,000
je bila večina večjih teleskopov severno od ekvatorja.

56
00:05:51,000 --> 00:05:53,000
Torej zakaj je južno nebo tako pomembno?

57
00:05:55,000 --> 00:05:59,000
Najprej zato, ker ni bilo zabeleženo na zemljevidih.

58
00:05:59,500 --> 00:06:02,000
Celotnega neba iz Evrope enostavno ne moremo videti.

59
00:06:03,000 --> 00:06:07,000
Izrazit primer je središče naše domače galaksije.

60
00:06:07,000 --> 00:06:10,000
S težavo jo vidimo iz severne poloble,

61
00:06:10,000 --> 00:06:12,000
na jugu pa se razteza nad našimi glvami.

62
00:06:14,000 --> 00:06:16,000
Tu sta tudi Magellanova oblaka -

63
00:06:16,280 --> 00:06:19,600
dve manjši galaksiji, sopotnici naše galaksije.

64
00:06:20,500 --> 00:06:25,000
Nevidni s severa, vendar izjemno opazni, ko se nahajamo južno od ekvatorja.

65
00:06:26,000 --> 00:06:27,000
In končno

66
00:06:27,000 --> 00:06:31,300
Evropske astronome je oviralo svetlobno onesnaženje in slabo vreme.

67
00:06:32,000 --> 00:06:34,500
Z odhodom na jug so rešili večino svojih težav.

68
00:06:38,000 --> 00:06:42,000
Vožnja z ladjo na Nizozemskem, v juniju leta 1953.

69
00:06:42,000 --> 00:06:44,500
Tu, na krovu IJsselmeer,

70
00:06:44,500 --> 00:06:47,500
sta nemško-ameriški astronom Walter Baade

71
00:06:47,500 --> 00:06:50,000
in nizozemski astronom Jan Oort

72
00:06:50,000 --> 00:06:53,000
razložila kolegom svoj načrt za Evropski observatorij

73
00:06:53,000 --> 00:06:55,000
na južni polobli.

74
00:07:00,000 --> 00:07:04,500
Nobena izmed evropskih držav ni mogla posamično tekmovati z ZDA.

75
00:07:04,500 --> 00:07:06,500
Skupaj pa bi lahko.

76
00:07:07,000 --> 00:07:12,000
Sedem mesecev kasneje se je dvanajst astronomov iz šestih držav združilo tukaj, 

77
00:07:12,000 --> 00:07:14,500
v državni senatni zbornici na Leidenski Univerzi.

78
00:07:14,500 --> 00:07:17,000
Podpisali so izjavo,

79
00:07:17,000 --> 00:07:22,000
kjer so navedli svojo željo, da bi ustanovili Evropski observatorij v Južni Afriki.

80
00:07:23,000 --> 00:07:25,000
To je tlakovalo pot za nastanek ESO.

81
00:07:26,000 --> 00:07:29,000
Vendar, počakajte!... Južna Afrika?

82
00:07:30,000 --> 00:07:31,500
Seveda je bilo smiselno.

83
00:07:31,500 --> 00:07:37,000
V Južni Afriki se je nahajal Observatorij Rta dobre nade in po letu 1909

84
00:07:37,000 --> 00:07:40,000
tudi observatorij Transvaal v Johannesburgu.

85
00:07:40,000 --> 00:07:44,500
Leidenski observatorij je imel svojo južno postajo v Hartebeespoortu.

86
00:07:47,000 --> 00:07:49,000
Leta 1955

87
00:07:49,000 --> 00:07:54,500
so astronomi sestavili testno opremo, da bi našli naboljšo točko za večji teleskop.

88
00:07:54,500 --> 00:08:01,000
Zeekoegat v Great Karoo. Ali Tafelkopje, v Bloemfonteinu.

89
00:08:02,000 --> 00:08:05,000
Vendar vreme ni bilo prav nič ugodno.

90
00:08:06,000 --> 00:08:12,000
Okrog leta 1960 se je pozornost obrnila na skalnato pokrajno na severu Čila.

91
00:08:13,000 --> 00:08:16,000
Tudi ameriški astronomi so tukaj načrtovali

92
00:08:16,000 --> 00:08:18,500
svoj observatorij na južni polobli.

93
00:08:18,500 --> 00:08:25,000
Težke ekspedicije s konji so razkrile veliko boljše pogoje kot v Južni Afriki.

94
00:08:26,000 --> 00:08:30,000
Kocka je padla leta 1963. To bo Čile.

95
00:08:30,000 --> 00:08:33,000
Šest mesecev kasneje je bil izbran Cerro La Silla

96
00:08:33,000 --> 00:08:36,000
kot bodoče mesto, kjer bo stal Evropski južni observatorij.

97
00:08:36,000 --> 00:08:40,000
ESO ni bil več samo oddaljene sanje.

98
00:08:41,000 --> 00:08:47,500
Končno je pet evropskih držav podpisalo dogovor za ESO dne 5. oktobra 1962 -

99
00:08:47,500 --> 00:08:53,000
to je uradni rojstni dan Evropskega južnega observatorija.

100
00:08:53,000 --> 00:08:56,500
Belgija, Nemčija, Francija, Nizozemska in Švedska

101
00:08:56,500 --> 00:09:01,000
so bile odločene, da skupaj dosežejo južne zvezde.

102
00:09:03,000 --> 00:09:07,000
La Sillo in okolico so odkupili od Čilske vlade.

103
00:09:08,000 --> 00:09:10,000
Cesta je bila zgrajena na sredi puste pokrajine.

104
00:09:11,000 --> 00:09:16,500
ESOjev prvi teleskop je svojo obliko dobil v tovarni jekla v Rotterdamu.

105
00:09:18,000 --> 00:09:21,000
In decembra 1966

106
00:09:21,000 --> 00:09:26,000
je Evropski južni observatorij odprl svoje prvo oko v nebo.

107
00:09:26,000 --> 00:09:32,000
Evropa se je vkrcala na veličastno potovanje k odkritju kozmosa.

108
00:09:37,000 --> 00:09:40,500
Z vami sem bil Dr J, ki se poslavljam od posebne epizode ESOcasta.

109
00:09:41,000 --> 00:09:44,000
Pridružite se mi naslednjič na novi vesoljski pustolovščini.

110
00:09:47,000 --> 00:09:48,500
Producent ESOcasta je ESO,

111
00:09:48,500 --> 00:09:50,000
Evropski južni observatorij.

112
00:09:51,000 --> 00:09:52,000
ESO, Evropski južni observatorij,

113
00:09:52,000 --> 00:09:54,000
je pomembno medvladna znanstvena in tehnološka organizacija za astronomijo,

114
00:09:54,000 --> 00:09:56,000
ki projektira, gradi in upravlja svetovno najbolj napredne zemeljske teleskope.

115
00:09:59,000 --> 00:10:05,000
Izpis v angleščini: ESO; prevod v slovenščino: www.portalvvesolje.si.

116
00:10:18,000 --> 00:10:21,000
Zdaj, ko vas je ESO ujel na Zemlji,

117
00:10:23,000 --> 00:10:27,000
"odletite s tega sveta" s Hubblom.

118
00:10:29,000 --> 00:10:32,000
Hubblecast razkriva najnovejša okritja

119
00:10:32,000 --> 00:10:36,000
najbolj znanega in nagrajenega vesoljskega observatorija,

120
00:10:37,500 --> 00:10:42,000
Nasinega in Esinega Vesoljskega teleskopa Hubble.

