﻿1
00:00:04,000 --> 00:00:07,890
Instrument MUSE na Esojevem Zelo velikem teleskopu

2
00:00:07,890 --> 00:00:14,220
je posredoval astronomom doslej najboljši tridimenzionalni posnetek globokega vesolja.

3
00:00:14,800 --> 00:00:20,060
S 27 urnim snemanjem področja Hubblovo južno globoko polje

4
00:00:20,060 --> 00:00:24,860
so ta nova opazovanja odkrila razdalje, gibanje

5
00:00:24,860 --> 00:00:31,720
in druge lastnosti večjega števila galaksij kot kadarkoli prej na tem majhnem delu neba.

6
00:00:31,720 --> 00:00:38,580
Ta opazovanja presegajo Hubblova in odkrivajo prej nevidne objekte.

7
00:00:42,200 --> 00:00:44,990
To je ESOcast!

8
00:00:45,390 --> 00:00:53,010
Vrhunska znanost in življenje v zakulisju ESO, Evropskega južnega observatorija.

9
00:01:04,000 --> 00:01:11,950
Dolge ekspozicije neba so ustvarile celo vrsto posnetkov globokega polja, ki razkrivajo marsikaj o mladem vesolju.

10
00:01:12,530 --> 00:01:18,650
Med najbolj znanimi je Hubblovo globoko polje, posneto leta 1995,

11
00:01:18,960 --> 00:01:23,720
ki je hitro spremenilo naše razumevanje zgodnjega vesolja.

12
00:01:23,720 --> 00:01:32,260
Dve leti kasneje mu je sledil podoben pogled južnega neba — Hubblovo južno globoko polje.

13
00:01:32,940 --> 00:01:36,450
Toda ti posnetki niso vsebovali vseh odgovorov.

14
00:01:37,360 --> 00:01:42,670
Da bi izvedeli več so astronomi morali pogledati vsako galaksijo posebej z drugimi instrumenti —

15
00:01:43,280 --> 00:01:50,170
da bi svetlobo razdelili na njene barve in izmerili razdalje in ostale lastnosti galaksij.

16
00:01:51,210 --> 00:01:54,710
To je bila zamudna in naporna naloga.

17
00:01:55,330 --> 00:02:02,020
Danes pa je novi instrument MUSE sposoben opraviti to delo na vseh objektih v polju v eni sapi —

18
00:02:02,020 --> 00:02:04,480
in tudi veliko hitreje.

19
00:02:05,140 --> 00:02:10,630
Ena izmed Musejevih prvih nalog je bila pogledati Hubblovo južno globoko polje —

20
00:02:11,150 --> 00:02:14,890
in rezultati so presegli vse napovedi.

21
00:02:16,650 --> 00:02:19,760
Celo s krajšo ekspozicijo, od tiste ki jo je uporabil Hubble,

22
00:02:19,900 --> 00:02:27,500
je MUSE odkril več kot dvajset šibkih objektov, ki jih Hubble sploh ni videl.

23
00:02:28,510 --> 00:02:33,210
Musejevi podatki vsebujejo spekter za vsak točkovni element posnetka

24
00:02:33,210 --> 00:02:35,790
— skupaj okrog 90 000 —

25
00:02:35,790 --> 00:02:44,390
ki astronomom prinašajo vedenje o razdalji, sestavi in notranjemu gibanju za več sto oddaljenih galaksij.

26
00:02:44,390 --> 00:02:51,750
MUSE ne naredi enega samega posnetka, marveč sestavi več tisoč posnetkov,

27
00:02:51,750 --> 00:02:55,360
vsak izmed katerih prikaže pogled v različni barvi.

28
00:02:57,910 --> 00:03:06,780
Ta nova opazovanja so omogočila znanstvenikom meritev razdalj do 189 galaksij na tem delu neba.

29
00:03:06,780 --> 00:03:10,660
Na sliki so galaksije označene z barvnimi simboli.

30
00:03:11,020 --> 00:03:14,020
Barve prikazujejo kako oddaljene so galaksije -

31
00:03:14,020 --> 00:03:20,860
modre in zelene so relativno blizu, roza in škrlatne pa zelo oddaljene.

32
00:03:20,860 --> 00:03:24,670
Vidimo jih, ko je bilo vesolje še zelo mlado.

33
00:03:24,670 --> 00:03:31,200
Trikotniki prikazujejo objekte, ki so tako šibki, da jih na Hubblovih posnetkih sploh ne vidimo —

34
00:03:31,200 --> 00:03:34,700
vendar jih je MUSE zaznal.

35
00:03:36,870 --> 00:03:41,740
Za bližnje galaksije lahko MUSE celo pogleda kako se vrtijo

36
00:03:41,740 --> 00:03:46,520
ter kako se jim lastnosti spreminjajo v posamičnih predelih.

37
00:03:47,140 --> 00:03:49,890
Ko pregledamo Musejeve 3d podatke vidimo

38
00:03:49,890 --> 00:03:54,510
kako se en del vrteče galaksije prikaže prej kot drugi,

39
00:03:54,510 --> 00:03:58,510
saj se en del približuje, drugi pa oddaljuje.

40
00:03:58,510 --> 00:04:05,610
Dopplerjev efekt premakne svetlobo proti modremu oziroma rdečemu delu spektra.

41
00:04:08,830 --> 00:04:13,320
Musejeva moč pri odkrivanju oddaljenega vesolja je bila dokazana.

42
00:04:14,050 --> 00:04:18,050
Astronomi bodo lahko sedaj raziskovali tisoče galaksij

43
00:04:18,050 --> 00:04:22,710
in odkrivali nove izjemno šibke in oddaljene galaksije.

44
00:04:23,240 --> 00:04:28,380
Ti dojenčki — gledamo jih kot so bile v preteklosti, pred 10imi milijardami let —

45
00:04:28,380 --> 00:04:33,760
počasi rastejo in postajajo galaksije podobne naši Galaksiji, ki jo vidimo danes.

46
00:04:33,760 --> 00:04:42,480
Z raziskovanjem tako galaksij v tako zgodnjem obdobju lahko marsikaj izvemo o njihovem razvoju.

47
00:04:55,900 --> 00:05:02,020
Prepis ESO; prevod Dunja Fabjan za Portal v vesolje (www.portalvvesolje.si)

